Sploh nisem nameraval pogledati tekme ponoči. Upal sem, da bom lepo danes zjutraj ustal, si downloadal tekmo in pogledal skorajda v živo. Tako pa imam šiht in treba je bilo ustati ob 2h ponoči. In tole so bile najslabše 3 ure, ki sem jih kdajkoli porabil. Prav stran vrženo. Mar bi spal in zjutraj pogledal kak 10. minutni recap. Dobesedno sem jezen na igralce. Kolegi iz Celticsbloga so lepo alegorijo našli. Sixersi so nam dali zmago, dobesedno podarili so nam jo. A mi smo pa pogledali darilo in ga vrnili na sredo mize, zraven pa še rekli: Ne, hvala. Dobesedno ne znamo si olajšati dela. V vsaki seriji in ponavadi tudi že na eni sami tekmi moramo narediti nekaj narobe. Ne poznamo easy way.
Začetek tekme je bil sanjski. Pred tekmo so vsi govorili, da je bila sredina zmaga zelo dobra, a da vse ni bilo v najlepšem redu. Vsi so opozarjali na prvo četrtino, ko je Phila dosegla 33 točk. Tudi sam se strinjam s tem, to je bilo 10 točk preveč. Tokrat so obrambo vzeli za svojo cel prvi polčas. Še bolje, lahko rečem. Phila je v tem času dosegla mizernih 31 točk. V prvi četrtini so imeli smo 19% met. Na drugi strani smo pa mi začeli rušilno. 14-0 rezultat v samo 4. minutah. Sanjsko! A vedelo se je, da tako ne bo šlo do konca tekme. Še veliko jo je bilo za odigrati in vsaj meni se je v nadaljevanju več čas zdelo, da igramo stave. Na začetku so nam nabili handicap +14 in to je to. Težave so se začele, ko sta se vsedla KG in predvsem Bradley. Ne v smislu točk, saj točke so še vedno prihajale, a igra se je ustavila. Ni bilo več začetnega flowa. Tokrat je Hollins že takoj na začetku prišel kot zamenjava, a s svojo energijo ni prispeval popolnoma nič. Enako Allen in potem še Dooling. V tem času klop ni dosegla niti točke in prednost se je stopila na le +4. Ko so starterji prišli nazaj v igro, se je pa spet vse izboljšalo. Med drugim je Pietrus prispeval v parih napadih in prednost je ponovno narasla do lepih +15 ob polčasu.
Tudi začetek drugega polčasa je bil dober. Nekako v stilu celotnega polčasa. Čeprav nobena ekipa ni zadela nič, smo mi vsaj izsiljevali osebne napake. V manj kot 3. minutah smo bili v bonusu. Parkat smo imeli celo šanso, da povedemo za 19 točk. V tem trenutku se je tekma lomila. Samo kaka 2 koša bi potrebovali, pa bi bila tekma odločena. Saj veste, ko 1x prideš do psihološke meje +20 je konec. A tega nam seveda ni uspelo. Vsi naši meti so ši v naslednjih minutah mimo (KG recimo), Phila pa je začela zadevati. Rivers je hitro vzel timeout, a tudi to ni pomagalo. Najprej so prišli na pod 10 točk in do konca četrtine na -4. Takrat sem že vedel, da nam ne bo uspelo. Želja je na Philini strani je bila enormna in Boston sploh ni imel odgovora. 1x nam je še ratalo priti na +9, a ubil nas je Lou Williams. Zadel je 1 trojko in še parkrat and-1. Pri nas se je upiral le Pierce, ostali so poniknili. Bass spet ni igral na koncu, Allen že celo serijo ne dobiva niti osnovnih metov, KGju pa met ni šel na tej tekmi (3-12). Na hitro, kolaps sistema in vsi naj se jebejo sedajle.
Izgubili smo zaradi naše ne-želje zmagati. Po dobrem prvem polčasu smo postali in ostali Boston iz začetka te sezone. 17 skokov v napad Phile, kar nas je seveda najbolj bolelo v zadnji četrtini. Pa še 17 izgubljenih žog. Prejšno tekmo nisem zapisal, da smo imeli skupaj le 7 izgubljenih. Ko imaš v gosteh toliko zapravljenih napadov, potem si težko zaslužiš zmago. Meni se je mešalo, ko sem gledal vse te narobne podaje. Popolnoma nenaravno je bilo. Preveč se je podajalo. Za tretjo četrtino sem napisal, da smo bili kmalu v bonusu. No, isti čas smo potrebovali za zadnjo četrino, a na koncu smo prišli le do številke 19. To ni krivda sodnikov (ajd, Phili so piskali vsakič, da so prišli do prostih; to jih je tudi držalo v igri), krivi smo le mi. Sedaj pa 2 dni pavze. Končno, sem bil že sit 1 dan tekma, 1 dan pavza. Zahtevam pa zmago za 15 točk in nič manj.
Boxscore @ESPN
